Planinsko društvo Lendava Domov Email Kontakt Planinsko društvo Lendava
Planinsko društvo Lendava
Planinsko društvo Lendava
Get the Flash Player to see this rotator.
Planinsko društvo Lendava
Planinsko društvo Lendava Domov Aktualno Plan Pomurska planinska pot O Lendavi Kolesarjenje Povezave Planinsko društvo Lendava

Nekaj malega o najvzhodnejšem mestu v Sloveniji

Lendava je mesto na nadmorski višini 170 metrov s približno 3800 prebivalci. Leži pod jugozahodnimi obronki Lendavskih goric, tik ob meji z Madžarsko. Prebivalstvo je mešano, napisi, šolstvo in javne službe so dvojezični. Starejši del naselja je na nizki terasi nad nekdanjim poplavnim območjem, po 1945 oz. regulacijah se je razširilo čez suhe struge in se raztegnilo na sever do Dolge vasi in na vzhod do Čentibe; industrijski objekti so zrasli na jugu. Mestno rast je močno pospešil nastanek petrokemične industrije v 60. letih. V okolici so manjše količine nafte in plina. Pomembne so še kovinskopredelovalna, elektropredelovalna in farmacevtska industrija ter storitvene dejavnosti in gradbeništvo. Mesto je staro tržišče za kmetijske pridelke in vino iz Lendavskih in Dolgovaških goric. Poleg dvojezične osnovne šole ima tudi srednjio šolo.

Ob reki Ledavi se po 1983 razvijajo Terme Lendava, naravno zdravilišče z mineralno hipertermalno vodo (62 stopinje celzija), v kateri je veliko parafina. Zdravijo predvsem revmatična obolenja. K zdravilišču spada rekreacijski park s poletnim kopališčem in igrišči.

Zanimivosti:
Lendavski grad (muzej, galerija), kapelica Sv. Trojica v Lendavskih goricah (mumija vojščaka Mihaela Hadika), gledališka in koncertna dvorana (kulturni dom), cerkev Sv. Katarine, evangelistična cerkev, sinagoga, naftni muzej v Petišovcih, židovsko pokopališče v Dolgi vasi, stare zidanice v Lendavskih goricah.


   Lendava   Novi Tomaž
Okolica Lendave je pravi raj za ljubitelje neokrnjene narave, še posebej ribiče in lovce. V številnih mrtvicah reke Mure, kot so: Hotiško jezero, Petišovsko jezero, Potkova, Muriša, so našli svoj življenjski prostor številni vodni nevretenčarji, ribe dvoživke, vodni ptiči ter zanimive, ogrožene vodne subpanonske rastline. Nižinski pragozd Orlovščak je eden redkih naravno ohranjenih ostankov gozda na tem območju.

PRETEKLOST
Rimljani so imeli na tem prostoru, po katerem je tekla cesta Poetovio-Savaria (današnji Szombathely), vojaško postojanko Halicanum. Leta 853 naj bi tu (v kraju Lindolves) posvetili cerkev, zanesljivo pa se po reki imenovani kraj Lindva navaja 1192, ko je posest, ki je obsegala skoraj celotno jugovzhodno Prekmurje kupila rodovina Hoholtov, ki so se sredi 14.st. preimenoivali v Banffije. Lendava je postala trg v 14.st., župnija se omenja 1334. Leta 1644 so Banffije zamenjali knezi Esterhazy, večino 17.st. je bilo območje pod dvojno, ogrsko in tursko oblastjo. Naselje je prizadelo več potresov in 1838 velik požar. Leta 1867 je postala Lendava mesto in sedež okraja. Evangeličansko cerkveno občino soustanovili 1902; do 2 svetovne vojne je bila tu močna judovska občina.

   Sv. Trojica  Lendavske gorice

KULTURNA DEDIŠČINA
GRAD je stal nad Lendavo ze v 12. stoletju, o čemer naj bi pričale freske v grajski kapelici. Sedanji dvorec je dal po odhodu Turkov med 1712 in 1717 postaviti knez Esterhazy v obliki črke L (v čast takratnemu cesarju Leopoldu), v posesti rodovine je ostal do 1945. Stavbo so v 19. st. temeljito predelali; značilni so visoki zunanji oporniki in vrh dvonadstropne gradnje slikovita mansardna streha. Danes sta v gradu galerija in muzej. V galeriji sta sedež in stalna zbirka del mednarodne likovne kolonije, muzej razstavlja bronastodobne predmete iz Olorisa (Dolnjega Lakoša), na ogled je spominska soba Györgya Zale, domačina in najuglednejšega madžarskega kiparja 19. st.
Župnijska cerkev sv. Katarine ima stare prednice, prva je stala domnevno že v času kneza Pribine (9.st.); današnja je veliko enoladijsko svetišče iz 1751 s polkrožnim prezbiterijem. Zvonik stoji pred glavnim vhodom na ulični strani. Za glavnim oltarjem je slika sv. Katarine Sienske (italijanski slikar Barazutti, 1888). Sedanja evangeličanska cerkev je iz 1934. Oltarska slika je delo lendavskega slikarja Lajcsija (Ludvika) Pandurja. Sinagoga je biila zgrajena 1866 in je vlogo molilnice opravljala do leta 1944. Danes je to prireditveni prostor. Gledališka in koncertna dvorana oziroma kulturni dom je delo enega najvidnejših madžarskih arhitektov Imreja Makovcza. Urejena okolica, mestni park v neposredni bližini in čudovot pogled na grad še poudarjajo prijetnost ambijenta.
Ob hotelu Lipa nastaja muzej na prostem; postavili so plavajoči mlin z Mure, stiskalnico za grozdje, lesen koružnjak, fosilni hrast in deblak.
Peščeni laporji in karbonatni peski ter ugodne podnebne razmere omogočajo pridelavo kakovostnih belih vin. Značilni so vertikalni vinogradi v obliki jermenastih parcel. S holmov, visokih do 300 m, so širni razgledi, najlepši s pomola okrog kapele Sv. Trojice (266 m), ki jo je 1728 postavila družina Gludovac. V njej je shranjena mumija kapetana Mihaela Hadika.V Dolgi vasi, ki je strnjeno nadaljevanje mesta, domnevajo da je bila rimska postojanka Halicanum. Tu je največje judovsko pokopališče v Sloveniji.

Informacije:

Zavod za turizem in razvoj Lendava in Lendava vabi

Vinarium Lendava

Prenočišča v LENDAVSKIH GORICAH

 

Fotografije
 
Hitri dostop
 
Lebar, spletno oblikovanje Igor Lebar s.p.
Planinsko društvo Lendava
Planinsko društvo Lendava Izdelava: Lebar, spletno oblikovanje Igor Lebar s.p. Planinsko društvo Lendava